TELESKOPI
Dobrodošli v naši trgovini z astronomsko opremo! Če se zanimate za astronomijo in vesolje, ste prišli na pravo mesto. Ponujamo širok nabor teleskopov in drugih pripomočkov, ki vam bodo pomagali raziskovati nebo in odkrivati skrivnosti vesolja.
Naši teleskopi so narejeni iz visoko kakovostnih materialov in so primerni za uporabo tako za začetnike kot tudi za izkušene astronomsko navdušence. Nudimo teleskope različnih vrst, kot so refraktorji, reflektorji in katanoptični teleskopi, ki vam bodo omogočili opazovanje planetov, zvezd, galaksij in drugih objektov na nebu.
Poleg teleskopov nudimo tudi drugo astronomsko opremo, kot so:
- Okularji različnih povečav
- Montaže in stojala za teleskope
- Filtre za teleskope
- Astrofotografske kamere in dodatki
- Knjige in revije o astronomiji
V naši trgovini boste našli tudi druge zanimive izdelke, kot so planetariji, globusi, in druge učne pripomočke, ki vam bodo pomagali razumeti in raziskovati vesolje na bolj interaktiven način.
Če niste prepričani, kateri teleskop ali drug pripomoček je najbolj primeren za vaše potrebe, nam prosimo pišite ali nas pokličite. Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem pomagali izbrati najboljšo opremo za vaše potrebe. Zahvaljujemo se vam za obisk naše trgovine in vam želimo obilo užitkov pri odkrivanju neba!
Teleskopi - refraktorji, Newton reflektorji, SCT-ji, Maksutovi in RC-ji
Celestron NEXYZ UNIVERSAL držalo za pametne telefone za spektiv teleskop daljnogled
Celestron StarSense Explorer 130mm Tabletop Dobson
Celestron StarSense Explorer 150mm Tabletop Dobson
Celestron NexStar SLT 5" Schmidt-Cassegrain Teleskop
Celestron NexStar SLT 6" Schmidt-Cassegrain Teleskop
Astronomska društva v Sloveniji
Astronomsko društvo Galaksija (Slovenska Bistrica)
Astronomsko društvo Gostosevci (Velenje)
Astronomsko društvo Javornik (Ljubljana)
Astronomsko društvo Kmica (Murska Sobota)
Astronomsko društvo Nanos (Ajdovščina)
Astronomsko društvo NEK (Krško)
Astronomsko društvo Neptun (Portorož)
Ustvarjalno astronomsko društvo (Ljubljana)
OSNOVNI NAPOTKI PRI IZBIRI IN NAKUPU TELESKOPA
Prvi in zelo pomemben nasvet:
Nikar ne hitite z nakupom. Teleskop je zelo pomemben instrument in pri nakupu moraš biti 100 % prepričan kaj sploh želiš. Preden boš kupil teleskop moraš osvojiti nekaj osnovnih znanj. Če ne poznaš nočnega neba in v bistvu ne veš kaj želiš, sploh ne veš kako teleskop deluje, ti svetujem da najprej osvojiš osnovno znanje o osončju, nočnem nebu, zgradbi in delovanju teleskopov in montaž in se nato odločiš za nakup. Teleskop je zelo precizen instrument in predvsem uporabnik mora biti pripravljen da ga zna dobro uporabiti. Če pa že imaš nekaj znanja o nočnem nebu, če veš kaj želiš opazovati, kako teleskop deluje in se uporablja šele takrat si pripravljen za neverjetne izzive, ki ti jih ponuja astronomija.
Kateri teleskop je najboljši?
Tukaj moramo malce podebatirati o zadevi in se vprašati naslednje:
1) koliko denarja imaš na razpolago?
2) kje in kaj nameravaš opazovati?
3) ali želiš samo opazovati ali tudi fotografirati?
4) koliko prostora imaš na razpolago?
To so osnovna vprašanja, ki bi si jih moral zastaviti vsak bodoči uporabnik oz. kupec teleskopa. Vsak teleskop je po svoje drag pa če govorimo o teleskopu za 50 evrov ali teleskopu za več kot 10.000 evrov. Zelo pomemben je odgovor na to vprašanje preden sploh nadaljujemo, ker je cena navadno zelo pomemben faktor. Šele potem lahko odgovorimo na naslednja vprašanja. Tudi drugo in tretje vprašanje je pomembno. In sicer kaj sploh želiš opazovati? Pomembno je dejstvo, da za opazovanje lune in planetov potrebuješ drugačen tip teleskopa kot za opazovanje deep sky objektov (Deep sky objekti so predvsem zvezdne meglice, kopice in galaksije, bolj znane kot objekti temnega neba) Tudi prostor od koder boš najpogosteje opazoval je zelo pomemben. Npr. želiš si kupiti teleskop za deep sky, živiš pa v večjem mestu, ki ima močno svetlobno onesnaženost. Zavedati se moraš, da opazovanje deep sky objektov zahteva zelo temne kraje za opazovanje. Po drugi strani pe če recimo živiš v kakšni večji kotlini oz. na takšnem kraju kjer je seeing -- 
(Venera/seeing)zelo slab ti ne priporočam nakupa teleskopa za opazovanje planetov, ker z njim ne boš mogel doseči zelo ostre slike nebesnih objektov v okularju tvojega teleskopa.
Tako, sedaj pa nekaj besed o teleskopih.
Kaj je osnovna naloga teleskopa? Teleskop je instrument, katerega osnovna naloga je zbiranje svetlobe oddaljenih in večinoma šibkih nebesnih teles. Večja je zbiralna površina teleskopa, več svetlobe zbere v eni točki, ki se imenuje fokus ali gorišče. Tako imenovana fokusna točka nam prikaže opazovani objekt, ki pa ga ne moremo videti z našim očesom. Zaradi tega potrebujemo na koncu cevi teleskopa tako imenovan okular, ki nam objekt pokaže in ga tudi poveča. Mnogo ljudi si predstavlja da je teleskop instrument kateri močno poveča nek objekt. To je sicer res, vendar to ni glavni namen dobrih teleskopov. Povečava teleskopa je odvisna od povezave med goriščno razdaljo teleskopa in goriščno razdaljo uporabljenega okularja. Obstaja veliko vrst različnih okularjev od 40 do 2 mm goriščne razdalje, ter tako imenovali dodatki ki se imenujejo "barlow leče" katere imajo funkcijo da multiplicirajo oz. množijo povečavo teleskopa za faktor 1.5 pa vse do 5x. Z katerimkoli okularjem lahko dosežete katerokoli povečavo pri teleskopu. Ampak pomnite da moč teleskopa ni v njegovi povečavi. Moč vsakega teleskopa je skupek svetlobe, katero je zmožen zbrati, ter zmožnost dobre izostritve opazovanega objekta. Ta dva faktorja pa dosežeš samo s premerom leče telesopa, ter s kvalitetno optiko. Tako je na primer teleskop, ki ima premer leče 20 cm boljši in bolj "močan" kot teleskop z premerom leče 10cm, kljub temu da lahko dosežete katerokoli povečavo želite z obema.
Večji teleskopi sprejmejo več svetlobe, tako lahko z njimi vidite slabše svetleče objekte, kjer je moč dobre izostritve zelo pomembna za popolno in čisto opazovanje.Tako se ne rabite obremenjevati z povečavo, ko se odločate za nakup teleskopa. Raje se osredotočite na premer leče, ter na kvaliteto optike same. Kvaliteta optike je zelo velik problem pri komercialnih teleskopih zato vas prosim ne nasedajte in ne verjemite prodajalcem, ki vam ponujajo zelo močan in dober teleskop premera leče 6 cm oz. 60mm. z povečavami tja do 675x za smešno ceno 50 do 150 evrov - to so samo neuporabne in drage igračke. Sicer zelo težko govorim o cenah, ker so te zelo različne od države do države, lahko vam svetujem predvsem to da predvsem primerjajte cene istih ali podobnih teleskopov v več različnih trgovinah in nikoli ne kupujte teleskopov ki so cenejši od tistih z povprečnimi cenami. Mnogo teleskopov se prodaja po zelo nizkih cenah, teleskopi lahko celo izgledajo veliki in velikih premerov leč in celo postavljeni na masivna stojala, ampak povdarjam to je lahko vse samo navidezno. Montaža pri takšnih teleskopih navadno sploh ni umerjena in je slabo oz. sploh ni uravnotežena, še posebej pa je vprašljiva kvaliteta optike in kaj lahko se nam pripeti, da s takšnim teleskopom sploh ne moremo opaazovati. Če nimate na razpolago malce več denarja prosim ne kupujte takšnih ekonomskih teleskopov, raje počakajte nekaj časa ko boste imeli več denarja in si boste lahko privoščili malce dražji teleskop. Svetujem vam tudi da v sosednjem večjem mestu poiščete kakšno astronomski društvo, katerih je v Sloveniji kar nekaj in sem prepričan, da vam bodo znali dobro svetovati pri nakupu in izbiri teleskopa.
Na svetovnem in tudi našem trgu imamo na razpolago ogromno različnih vrst astronomskih teleskopov, tako da so upravičeno zmedeni tudi izkušeni astronomi, vendar je vsa zadeva bolj enostavna kot si sploh lahko predstavljate. Vsi majhni amaterski teleskopi so narejeni v Kitajski pri podjetju Synta, potem pa se prodajajo po svetu pod oznakami zelo priznanih podjetij kot so Celestron, Meade, Konus, Skywather, Orion in tako naprej. Vsa te priznana podjetja kupujejo teleskope od enega proizvajalca in sicer od Synte. Ni pa nujno da so vsi Celestronovi in Meade-ovi teleskopi narejeni v Kitajski, npr večji SCT-ji ali nekateri apokromati so narejeni v Ameriki. (to sicer povzroči veliko višjo ceno teleskopa, pridobimo pa veliko, predvsem na kvaliteti optike). Torej prav nič ne bo narobe če se boste odločili kupiti prvi teleskop, lahko se tudi odločite za katero zelo znano znamko, vseeno je kvaliteta optike popolnoma enaka, ker je proizvedena pri edinem podjetju in to je kot sem že prej povedal pri Synti. Ne nasedajte in ne verjamite pa trgovcem, ki vam ponujajo ne vem kakšno strašno kvaliteto od poznanih proizvajalcev po zelo nizkih cenah. Takšni so teleskopi podjetja Seben ipd.
Tako, to je teleskop.
Ampak pozor: celoten instrument ni samo teleskop z optično cevjo, o čemer smo malo prej govorili tako potrebujete še okular da boste videli objekt, ampak vse to je šele začetek. Kompleten astronomski instrument je daleč več kot samo optika, okular ipd. Teleskop potrebuje tudi montažo na katero bomo montirali cev teleskopa saj teleskopa ne moremo držati v roki kot daljnogled. V astronomiji poznamo dve vrsti montaž in sicer ekvatorialno in altazimutalno. Ti dve montaži sta zelo različni in bom o vsaki posebej govoril v nadaljevanju.
Tukaj bomo govorili o montaži nasplošno.
Montaža sama ni predpisana za vsak teleskop posebej, mora pa biti precizna in robustna, ker pri večjih povečavah lahko montaža vibrira in nam lahko povzroča velike probleme. Vsaka srednje velika cev teleskopa, pa tehta kar nekaj kilogramov. (Npr. moj 152 mm akromatski refraktor tehta preko 8 Kkg), in veliko krat potrebujemo zelo natančne montaže še posebej če opazujemo planete pri 500 ali več kratni povečavi. Zgoraj opisani teleskop (15 cm f8) tehta okoli 8 kg in je dolg okoli 1.3 metra. Po mojih izkušnjah, ni zanj dobra nobena ekonomska montaža. Zato je opazovanje s takšnim teleskopom na "slabi" montaži skoraj nemogoče. Da ne bo pomote sedaj govorimo o zelo natančnih opazovanjih pri velikih povečavah planetov in Lune.
Montaža je zelo, zelo pomembna, skoraj tako pomembna kot sam teleskop. Če imamo velik teleskop na slabi montaži bomo velikokrat zelo razočarani, predvsem pa se nam lahko zgodi to da bomo počasi izgubili veselje do astronomije, česar pa si seveda ne želimo. Opozoriti vas moram, da dobra montaža stane toliko kot teleskop če ne več. Govorim o računalniško podprti GO-TO montaži.
Če pa ste začetnik in je vaša želja samo opazovanje boste lahko prihranili nekaj denarja, zmeraj pa bodite pozorni kakšna je montaža. Priporočam vam, da ne kupujete teleskopov na altazimutalni montaži, ker so te montaže zelo preproste, enostavne in zelo lahke. Če se vse eno odločite za tak nakup boste sicer prihranili nekaj denarja, ampak opazovanje bo zelo težko in neprijetno.
Za dobro opazovanje boste potrebovali ekvatorialno montažo.
Sedaj vam bom podal nekaj uporabnih nasvetov, da boste lahko izbrali teleskop na pravilni montaži. Skoraj vse komercialne, ekonomske montaže so narejene v Kitajski. To sicer ni problem, nam pa prihrani ker nekaj denarja. Vsak, ali skoraj vsak ekonomski teleskop se navadno prodaja skupaj z montažo, ampak te montaže so primerne samo za vizualna opazovanja, ter pri majhnih povečavah. Če želite dober teleskop predvsem za astro fotografiranje, potem morate kupiti optično cev posebej in montažo posebej.
Primer: Kitajski 15 cm akromatski teleskop prodan na EQ4 montaži. (EQ pomeni ekvatorialno, medtem ko 4 pomeni "solidnost", tako EQ1 montaža pomeni da je montaža majhna in primerna samo za manjše teleskope, medtem ko je večja in zmoglivejsa montaža imenovana EQ6. To je razpoznavni znak vseh Kitajskih montaž).
- Eden izmed najpomembnejših faktorjev pri izbiri teleskopa je zbiralna površina oziroma odprtina teleskopa.
- Zbiralna površina je površina primarne leče ali zrcala (ali odprtina teleskopa), katerih premer merimo v inčih (") ali milimetrih (mm). (za informacijo: 1" = 25,4mm).
- Zapomnite si: leča ali zrcalo z dvakrat večjim premerom zbere štirikrat več svetlobe.
- Goriščna razdalja je razdalja od primarne leče ali zrcala do točke zbirališča svetlobnih žarkov (goriščna točka) in jo merimo v milimetrih (mm).
- Zelo bodite pozorni na rezolucijo. To je sposobnost prikaza podrobnosti na sliki. Večja je resolucija teleskopa, več podrobnosti vidimo.
- Vidni pogoji ("Seeing") oz. zračne turbolence so eni izmed pomembnejših faktorjev, ki sovražno vpliva na kontrast. Kontrast je razlika med črnim in belim ter med svetlim in temnim, kar vidimo v okularju oz. na sliki.
- Eden izmed najmanj pomembnih faktorjev pri izbiri teleskopa je povečava oziroma njegova moč.
- Teleskop z goriščno razdaljo 2032 mm in okular z goriščno razdaljo 30 mm daje 68x povečavo ali okular z goriščno razdaljo 10 mm daje 203x povečavo. To izračunamo na primeru: 2032 / 30 = 68x ali 2032 / 10 = 203x.
- Ne verjemite proizvajalcem, ki reklamirajo 375x ali 750x povečavo teleskopa s samo 60 mm premerom zbiralne površine, ker je to zmotno in zavajujoče. Maksimalna še uporabna povečava takšnega teleskopa je namreč 142x.
- Večina vaših opazovanj bo potekala pri manjših povečavah (ki je enaka od 6 do 25-kratnemu premeru zbiralne površine teleskopa [v inčih]). S to manjšo povečavo bodo slike bolj svetle in lepse.
- Svetlobna moč je razmerje med goriščno razdaljo teleskopa z njegovo zbiralno površino. Za izračun delimo goriščno razdaljo (v mm) s premerom zbiralne površine (v mm) in dobite:
... teleskop z goriščno razdaljo 2032mm in premerom zbiralne površine 203.2mm, ima svetlobno moč 10. Izračun: 2032 / 203.2 = 10. To pa zapišemo kot f/10.
Svetlobno močni teleskopi so tisti z goriščnim razmerjem od f/3.5 do f/6, srednje močni od f/7do f/11 ter šibki od f/12 in več. Zapomnite pa si, da pri fotografiranju teleskop z npr. f/8 goriščnim razmerjem potrebuje štirikrat daljši čas ekspozicije (osvetlitve) kot teleskop z goriščnim razmerjem f/4.
- Kolimacija (umerjanje) je natančna namestitev optičnih elementov v teleskopu. Kolimacija je kritična za dosego optimalnih rezultatov. S slabo kolimacijo teleskopa se povečujejo tudi optične napake in popačene slike.
Katere montaže pa so dobre in katere ne?
Montaže tipa EQ1-2 so primetrne za manjše in kratke teleskope, kot so npr. 80mm kratki akromatski refraktorji, ali majhni 90mm Makutsovi ali kratki 114 mm newton refraktorji. Ti teleskopi imajo zelo kratke cevi (okoli 30 cm) in tehtajo samo 2-2.5 Kg. Če imate npr. 114 mm dolgo cev reflektorja (to pomeni da imate 114 f8 ali večji teleskop, ki je dolg okoli 60-100 cm) oziroma vsak teleskop ki je daljši od 70 cm, že potrebujete boljšo montažo in sicer vsaj EQ3. Če vaš teleskop tehta več kot 5-6 Kg, potem potrebujeta montažo vsaj EQ4-5, če pa ima vaš teleskop premer leče 20 ali več centimetrov potem potrebujete vsaj montažo z oznako HEQ5 ali za dolge cevi montažo EQ6.
Tako sedaj veste da potrebujete dobro ekvatorilano montažo za vaš teleskop, ampak to še zmeraj ni dovolj. Naša Zemlja se vrti okoli svoje osi in tako se zdi kot da se zvezde premikajo po nebu. Ta pojav sicer ni strašen če opazujemo s prostim očesom ali binokularjem. Če pa opazujete s teleskopom pri več kot 100x povečavi Zemljina rotacija povzroči, da vam objekt ki ga opazujete ne ostane v centru okularja za več kot nekaj sekund in nam "odpotuje" iz vidnega polja. Prav zaradi tega efekta pa potrebujemo ekvatorialno montažo, ki je narejena tako da je ena os teleskopa obrnjeva proti severnemu polu in tako omogoca da z majhnim rocnim pomikom ali z motorcki sledimo zvezdam in ostalim objektom, ki potem ostanejo v centru vidnega polja okularja.
Vsaka ekvatorialna montaža je že prirejena tako, da se dajo nanjo montirati motorčki, ki se dajo kupiti naknadno.
- Poznamo dve osnovni nastavitvi astronomskih teleskopov: altazimutalna in ekvatorialna.
- Altazimuntalna:
Pri altazimutalni nastavitvi se ena os vrti v smeri azimuta, druga pa po višini. Ta nastavitev je prilagojena zemeljskemu gledanju, primerna pa je tudi za prečesavanje neba pri majhnih povečavah, medtem ko se za astrofotografijo pokaže kot povsem neprimerna. Dobre altazimutalne nastavitve imajo tudi komande za počasne pomike.
- Ekvatorialna:
Pri ekvatorialni nastavitvi pomikamo os v samo v smeri rektascenzije, v smeri deklinacije ni potrebno, ker se položaj objektov glede na nebesni ekvator ne spreminja. Ekvatorialna nastavitev ima eno os v smeri severnega nebesnega pola, tej pravimo rektascenzijska, druga os pa se pomika vzporedno z nebesnim ekvatorjem.
Ta nastavitev je odlična za dolga astronomska opazovanja in nujno potrebna za astrofotografijo.Teleskopi na ekvatorialni nastavitvi so lahko vodljivi, s komandami za počasni pomik in skupaj z električnim pogonom pa enostavni za sledenje objektov preko neba ter njihovo zadrževanje v vidnem polju teleskopa.
- Zelo znamenita je tudi viličasta montaža (nekoliko modificirana nemška), ki ima to prednost, da je teleskop izredno lahko vodljiv (večina katadioptričnih, npr.:Celestron, Meade). Prav tako je ta montaža tudi bolj primerna z a astrofotografijo kot nemška motaža. Sodobnejši teleskopi dopuščajo tudi krmiljenje z računalniki, ki nudijo maksimalno avtomatizacijo in užitek.
Torej kateri prvi teleskop?
Smatram da prvi teleskop naj ne bo premočan in tudi ne preslab, da vas nazadnje ne odvrne od astronomije. Nasmiselno je tudi kupovati zelo drag prvi teleskop in porabiti več kot 2000 evrov, ker sploh ne veste kako dolgo boste zdržali v astronomiji in potem boste želeli na hitro prodati teleskop in boste na zgubi. Mislim da prvi teleskop naj ne bi bil manjši od 13-15 cm v premeru. S takšnim teleskopom boste lahko opazovali tako dep sky objekte kot tudi planete in luno.
Tako lahko sedaj poizkušamo odgovoriti na vprašanja.
Odgovor št. 1) Več denarja kot imate na razpolago boljši teleskop si lahko privoščite. Ne pretiravajte s preveč denarja pa tudi premalo ni v redu. Vprašanje št. 2) To je zelo pomembno vprašanje. Poznamo dve vrsti opazovanj in sicer A: deep sky (objekti globokega neba, nebule, galaksije, klustri) in B: Objekti našega sončnega sistema. Ti dve vrsti opazovanj pa potrebujeta različne teleskope za opazovanje. V bistvu planetarni teleskop potrebuje zelo dobro optiko in montažo s preciznimi motorji, medtem ko za deep sky potrebujemo predvsem velik premer, da nam zbere čim več potrebne svetlobe. Tako vam za deep sky opazovanja priporočam večji kitajski teleskop npr Newtnov reflektor ki je kar ekonomičen, in za solidno ceno dobite kar 20-25 cm optično cev, katera vam bo omogočila kar najlepši pogled na deep sky objekte. Po drugi strani so zelo dobri tudi SCT or Mak(utsov) ali dober nekitajski Newton na močni montaži. V tem slučaju bomo za isto ceno dobili manjši premer teleskopa, obenem pa seveda manj svetlobe v teleskop in slabše vidne deep sky objekte. Najbolj preprosti in najcenejši teleskopi za povprečno dep sky opazovanje pa so tako imenovani Dobsoni. To so teleskopi velikega premera na zelo preprosti največkrat leseni montaži. Tako npr. 30 cm Dobson stane toliko kot 15cm teleskop na dokaj precizni montaži.
Vprašali se boste zakaj takšna razlika v ceni?
1) Dobsoni sploh nimajo montaže in so velikokrat samo nekako potisnjeni v preprosto altazimutalno montažo. 2) Optika pri Dobsonih ni tako dobra kot pri 15 cm teleskopih.
Kaj pa to pomeni?
To pomeni, da če ste zainteresirani za opazovanje v slabši resoluciji in ne nameravate fotografirati, predvsem objektov ki slabo svetijo, je seveda Dobson prava izbira. Tako vam priporočam Dobsone nad 30cm premera, ker boste z njim zelo zadovoljni pri opazovanju deep sky objektov, ne boste pa zadovoljni z njim pri opazovanju planetov. V praksi pa vam bo dal 15 cm teleskop boljše rezultate pri opazovanju plametov kot 30 cm Dobson. Ponovno pa opozarjam da za planete potrebujete ekvatorialno nastavitev z motorčkom vsaj po eni osi za koliko toliko normalno opazovanje. To so predvsem glavne razlike ko se boste odločali pri nakupu ekonomičnega teleskopa, ča pa imate na razpolago dovolj denarja si boste privoščili 30 cm teleskop z odlično ekvatorialno montažo in boste pozabili na vse zgoraj napisano. Žal takšni teleskopi stanejo tudi do 20.000 evrov in več in vam vsekakor odsvetujem nakup. Nazadnje je zelo pomembna tudi lokacija od koder nameravamo opazovati. Če je vaša želja opazovanje deep sky objektov živite pa v večjem mestu z veliko.....
.....svetlobne onesnaženosti.....
| ...... SVETLOBNO ONESNAŽENJE OKOLJA JE EMISIJA SVETLOBE, KI POVZROČA ZA ČLOVEKOV VID MOTEČO OSVETLJENOST IN OBČUTEK BLEŠČANJA PRI LJUDEH, ALI OGROŽA VARNOST V PROMETU ZARADI BLEŠČANJA, ALI ZARADI NEPOSREDNEGA IN POSREDNEGA SEVANJA V NEBO MOTI ŽIVLJENJE ALI SELITVE PTIC, NETOPIRJEV, ŽUŽELK IN DRUGIH ŽIVALI, ALI OGROŽA NARAVNO RAVNOTEŽJE NA VAROVANIH OBMOČJIH, ALI MOTI PROFESIONALNA ALI AMATERSKA ASTRONOMSKA OPAZOVANJA, ALI S SEVANJEM V NEBO PO NEPOTREBNEM RABI ELEKTRIČNO ENERGIJO |
....vam garantiram da ne boste videli veliko deep sky objektov in v takšni situaciji vam 15 cm teleskop uporabljen v zelo temni noči izven mesta da boljše rezultate kot 40cm Dobson v svetlobno onesnaženem mestu. Deep sky objekti so dejansko zelo šibki in za opazovanje resnično potrebujete temno nebo. Če boste zmeraj opazovali z mesta vam ne priporočam nakupa večjega Dobsona za deep sky, razen če imate kje na preiferiji ali v hribih počitniško hišico z temnim nebom. Če pa nameravate iz mesta opazovati planete in luno le-ti ne potrebujejo tako temnega neba vam priporočam nakup 15 cm Newtna ali vsaj 12-13 cm Maksutova ali celo večjega dolgogoriščnega akromatskega refraktorja. Če se boste odločili za ekonomski teleskop, na primer kitajski Newton, vam priporočam da polagate pozornost tudi na goriščno razdaljo teleskopa. Povprečna kvaliteta komercialnega Newtna je proporcionalna z goriščno razdaljo ali drugače povedano 15 cm Newton F 1000 mm je vsekakor boljši kot 15cm F 500, ker optika enostavno dela boljše pri tako dolgi goriščni razdalji. Ta računica velja samo za akromatske refraktorje in Newtnove teleskope, ker daljša je goriščna razdalja manjša je kromatinča aberacija (Kromatična (barvna) aberacija je napaka leč, zaradi katere včasih vidimo slike, ki nastanejo s preslikave prek leče, obrobljene z mavričnimi barvami. Ta napaka je posledica disperzije. To napako odstranimo z sistemi leč)teleskopa. Newtoni sicer nimajo kromatske aberacije, vendar je zelo velika razlika v goriščni razdalji. Pri Newtnovih tipih teleskopov vas moram opozoriti še na eno zanko trgovcev in bodite nanjo zelo pazljivi. Tudi izdelovalci Newtnov poznajo ta problem goriščne razdalje, zato se v prodaji najdejo Newtoni z majhnim trikom. Izdelovalci vstavijo med fokus teleskopa barlov lečo da umetno podaljšajo originalno goriščno razdaljo teleskopa. Tako dobijo da ima kratka 40 cm cev teleskopa goriščno razdaljo od 1000-1400 mm. Ta trik zelo pogosto uporablja podjetje Seben, ki vam prodaja 150mm F1400mm teleskop z barlov lečo pred fokusom. Še enkrat vam svetujem prosim bodite pazljivi pri nakupih in ne kupujte takšnih teleskopov . In nazadnje veliko teleskopov se prodaja skupaj z GO-TO montažo. GO-TO pomeni da ima montaža računalniško podporo do mnogih objektov kot so zvezde, meglice, Mesierjevi objekti, planeti IPD. Navadno na tipkovnici izberete objekt katerega želite opazovati pritisnete na GO-TO in teleskop se vam sam zavrti v tej smeri in sam poišče objekt na nebu. Takšen teleskop ima tudi možnost priključitve na osebni ali prenosni računalnik in tako lahko s pomočjo kabla kontrolirate svoj teleskop npr iz hiše ali observatorija. Opozoriti vas moram da nam žal GO-TO montaža podraži celi sistem.
Primerni teleskopi za vsak žep:
v delu
O okularjih in barlow lečah:
Okularji so nepogrešljiva oprema vsakega astronoma amaterja. Na tržišču je veliko število različnih znamk in vrst okularjev. Najpogosteje se prodajajo 1.25 inčni okularji , vse bolj pa so med astronomi popularni tudi 2 inčni okularji, so pa seveda dražji. Tukaj bom navedel najpogosteje uporabljane in prodajane vrste okularjev in sicer: 1.) HUYGENS IN RAMDSEN Tole je Huygensov z oznako "H". Sestavlljen je samo iz dveh leč in ima zelo ozko vidno polje. Očesni relief je zelo slab. Nukoli ga ne kupujte posamezno. Je pa odličen okular za sončno projekcijo. Zelo podobni njemu so Ramdsenovi okularji z oznakami R, SR ali F. Številka v mm nam označuje goriščno razdaljo okularja da lahko kasneje izračunamo povečavo. Npr: Teleskop premera leče 200 mm F5. Torej goriščna razdalja teleskopa Je D xF in to je 200x1000mm. Če je okular gorišča 25mm izračunamo: 1000mm/25mm = povečava 40x
KELLNER
To je Kellnerjev okular. Označen je z črko "K" ali "RKE". Sestavljen je z treh Leč, ima boljše vidno polje in očesni relief. Dobro deluje v teleskopih z F7 in Višje. Niso dragi najpogosteje so uporabljeni v refraktorjih srednje velikosti in Malih Newtonih. Obstaja tudi bovejša različica t.i Modifies achromat z oznako MA.
PLOSSL
Okular Plossl vsebuje 4 elemente. Vidno polje pa ima od 43 do 53 stopinj. Ima zelo dober očesni relief. Je eden boljših "must have" okularjev. To so najbolj popularni okularji v amaterski astronomiji. Poznamo še Super Plossl in Ultra Plossl verzije, ki pa so dražje.
ERFLE
Erfle okular ima 5 ali celo 6 elementov, široko vidno polje od 60 do 72 stopinj in zelo dober očesni relief. Najpogostejši so v 2 inčnem formatu. Najraje jih uporabljajo lastniki SCT oz. Schmidt Cassegrain teleskopov.
SPEER-WALLLER, NAGLER
To so okularji zelo visokega cenovnega razreda. Vsebujejo 7 ali celo 9 elementov. Imajo ogromno vidno polje preko 80 stopinj, so korigirani na vse vrste aberacij. Zelo dobri so za teleskope vse do F3.5. Pa še cena: 400 $ za komad pa vse do 5000$ za najdražjega.
ZOOM OKULARJI
Prednost teh okularjev je predvsem v tem, da imajo spremenljivo Goriščno razdaljo oz. povečavo. Če imate eden tak okular je kot da jih imate cel set. To so vrhunski okularji z najmanj 8 ali 9 elementi, skratka vrhunski v vsakem pogledu. Najpogostejše vrednosti goriščne razdalje so od 7 pa do 22mm.
BARLOW LEČA
Uporablja se predvsem da poveča F število teleskopa. Najpogosteje se uporabljajo 2x Barlov pa vse do 5x. Pogosto astronomi kombinirajo med okularji ter Barlow lečo in dobijo večje število različnih povečav. Najboljša kombinacija je če kupujete okularje, da kupite okularje za 26mm, 17mm, 7mm ter dobte z 2x Barlow ločo kombinacijo13mm, 8.5mm in 3.5 mm.
Za konec:
- Če boste kupili velik teleskop to še ne pomeni, da boste z njim videli več lepot in globin vesolja. Večji teleskop je težji in s tem tudi težje prenosljiv prav tako pa boste potrebovali več časa, da ga sestavite.
- Prenosljivost teleskopa je zelo pomemben faktor pri izbiri teleskopa.
- Če želite maksimalno vsestransko uporaben teleskop, DOBRO premislite, kajti nekateri teleskopi so namenjeni za točno določen namen uporabe.
- Izberite taksen teleskop, katerega lahko dograjujete skupaj s pridobivanjem izkušenj in naraščanjem vašega zanimanja.
- Prepričajte se ali ima proizvajalec kompletno ponudbo dodatne opreme za vaš teleskop. Mnogo proizvajalcev namreč ponuja dodatno opremo, ki jo lahko dodamo tudi kasneje.
- Pozanimajte se tudi glede vrste in dolžine garancije izdelka.
- Druga zelo pomembna zadeva je servis po nakupu. Ali imajo proizvajalci tehnično izobraženo osebje za odgovor na vaša vprašanja? Ali lahko kasneje nakupite različno dodatno opremo za potešitev vašega naraščajočega zanimanja? Povprasajte kje je najblizji servis za vas nov teleskop?
- V primeru, da živite v kraju s svetlobnim onesnaženjem, boste verjetno želeli prenesti svoj teleskop na lokacijo s temnim nebom. Če pa živite na lokaciji s temnim nebom, boste verjetno morali teleskop prenesti ven in ga postaviti. Zamislite si vso težavnost in obsežnost del s katerim boste soočeni.
Plačilo in dostava
|
