DIY Razvijanje analognih filmov TEMNICA

Razvijanje analognih filmov je proces, ki omogoča, da se posnetki, posneti s starodobnim fotoaparatom, pretvorijo v fizične fotografije. Za razliko od digitalne fotografije, kjer je procesiranje slike popolnoma digitalno, analogni filmi zahtevajo fizično obdelavo in razvijanje.

Razvijanje analognih filmov se začne s postavitvijo filma v fotoaparat. Ko je film izpostavljen svetlobi, se slika "zabeleži" na filmu. Nato je treba film razviti, kar zahteva posebne kemikalije in temno sobo.

Delo v temnici je bistvenega pomena za razvijanje analognih filmov. Gre za prostor, kjer je svetloba popolnoma odsotna, da se film ne bi poškodoval. Fotograf mora biti sposoben v temi razlikovati med različnimi kemikalijami in opremo.

Prvi korak v procesu razvijanja filma je priprava kemikalij. Obstaja veliko različnih kemikalij, ki se uporabljajo pri razvijanju analognih filmov, vendar so najpogostejše tri: razvijalec, ustavitelj in fiksir. Razvijalec je kemikalija, ki razkrije slike na filmu. Ustavitelj prekine postopek razvijanja in preprečuje nadaljnje razkrivanje slike. Fiksir je kemikalija, ki trajno pritrdi sliko na filmu.

Naslednji korak je, da se film vstavi v razvijalno kad. V razvijalni kadi se film namaka v razvijalcu, dokler se ne razkrije slika. Po tem se film izpere v ustavitelju in nato prenese v fiksir. Ko se film izpere v fiksirju, se slika trajno pritrdi na filmu.

Ko je film fiksiran, je treba odstraniti vse sledi kemikalij s filma. Film se spere v čisti vodi, nato pa se posuši. Obstaja več načinov, kako posušiti film, vendar je najpogostejši način, da se film obesi na stojalo in pusti, da se posuši.

Po končanem procesu razvijanja se lahko film natisne na papirju. To je proces, ki ga imenujemo "kopiranje". Kopiranje vključuje postavitev filma na steklo in izpostavitev svetlobe skozi negativ na fotografski papir. Papir se nato razvije s podobnim postopkom kot film.